Pred nekaj dnevi se je ustavila Andreja pri meni, da mi je prinesla knjigi. Ob slovesu mi reče: ” se slišiva.” A jaz jo modro popravim: ” se slišive!” Odide skozi vrata in še dobro ne zapre vrat, je že nazaj. ”Ne, Marija ne bo prav. Se slišiva je pravilno.” ”A sve midve moška?” jo vprašam.” Ne nisva, ampak mislim, da je pravilno, se slišiva.”
Da skrajšam vso zadevo. Pravilno je se slišiva. Ampak mojim ušesom žal ne prija. Razumem, da to rečem moškemu: se slišiva ali se vidiva. Ženski vedno rečem se slišive, se vidive. Očitno vseskozi govorim napačno.
Rada imam slovenski jezik, a dvojina ni tako enostavna kot se zdi!