Se slišiva in ne SE SLIŠIVE

 

Pred nekaj dnevi se je ustavila Andreja pri meni, da mi je prinesla knjigi. Ob slovesu mi reče: ” se slišiva.” A jaz jo modro popravim: ” se slišive!”  Odide skozi vrata in še dobro ne zapre vrat, je že nazaj. ”Ne, Marija ne bo prav. Se slišiva je pravilno.” ”A sve midve moška?” jo vprašam.” Ne nisva, ampak mislim, da je pravilno,  se slišiva.”

Da skrajšam vso zadevo. Pravilno je se slišiva. Ampak mojim ušesom žal ne prija. Razumem, da to rečem moškemu: se slišiva ali se vidiva. Ženski vedno rečem se slišive, se vidive. Očitno vseskozi govorim napačno.

Rada imam slovenski jezik, a dvojina ni tako enostavna kot se zdi!

Medvedove hruške

Glog – cvetje

Glog

Bilo je nekoč, zelo daleč nazaj. Bog je razdeljeval drevesa in grmovje, ter dal na izbiro, da si vsaka od živali izbere grm ali drevo, ki mu je po volji. Medved, velika žival je bil v prednosti in je izbiral med prvimi. In si reče ”bom vzel nekaj takega, kar spomladi hitro zacveti, potem tudi hitro dozori.” Črni trn je preveč bodeč in se je odločil za drug cvetoči grm, ki je imel tudi lepo cvetje z značilnim vonjem.

Vse leto ga je skrbno opazoval in komaj čakal, kdaj bo dočakal plodove. Pa nič. Grm je že odvrgel liste, plodovi pa še vedno niso bili užitni. Od same jeze se je povaljal po grmu, ga mečkal in zraven glasno godrnjal. Veje so postale polomljene, skrivenčene. Zarastle so se, a od takrat naprej ima grm gloga  veje, ki so raščene čudno pomečkano.

Poleg imena Glog – Crataegus, se ga je oprijelo še ime medvedove hruške ali medvedove hrušce.